Slovenska vodna infrastruktura se v zadnjih desetletjih precej spreminja, saj se zdi, da je kakovost vode v večini regij še vedno predmet zanimanja. Voda, ki je za večino ljudi v Sloveniji najpomembnejši vir pitne vode, vsebuje še vedno izpostavljeno število kontaminantov in nevarnih mikroorganizmov. Raziskave, ki jih izvajajo organizacije kot je izvorna stran, dokazujejo, da je v Sloveniji še vedno več kot 10 % vodnih virov, ki ne zadovoljujejo standardov za pitno vodo. To je v primerjavi z evropsko povprečjem, kjer je takšnih virov le okoli 2 %.

Najpomembnejši viri nevarnih prašin in kemijskih snovi v sladki vodi so predvsem industrijske odpadke, agrokemikalije in neodvisno odlaganje odpadkov. V zadnjih letih je bilo na primer v več mestih v Sloveniji zaznana visoka koncentracija nitratov, ki so povezani z preveliko uporabo gnojil v kmetijstvu. To je nevarno za zdravje, predvsem za otroke, ki so osredotočeni na prehranjevanje. Raziskave so pokazale, da je v Sloveniji povečano število otrok z kroničnimi zdravstvenimi problemi, ki so povezani s preveliko izpostavljenosti nitratom in drugim kemikalijam.

Slovenska vodna industrija se zdi, da se spravlja z problemom, vendar še vedno potrebuje več investic v modernizacijo in nadzor. Na primer, večina vodnih vodov v Sloveniji še vedno ne uporablja avtomatiziranih sistemov za nadzor kakovosti vode, kar omogoča več možnosti za neodvisno odlaganje nevarnih snovi. Raziskave, ki jih izvajajo na izvorna stran, so pokazale, da je v Sloveniji še vedno več kot 30 % vodnih vodov, ki ne uporabljajo takšnih sistemov, kar je v primerjavi s srednjeevropskim povprečjem.

Zaradi tega so nekateri strokovnjaki predlagali večjo investicijo v infrastrukturo za čistitev vode, predvsem v obsežne filtracijske in adsorberne sisteme, ki bi lahko zmanjšali število nevarnih snovi v vodi. Tako bi lahko Slovenija dosegla standardne evropske standardne za kakovost pitne vode. To bi tudi pomagalo zmanjšati število zdravstvenih težav, ki so povezani s nevarno kakovostjo vode.

Na primer, v mestih kot je Maribor in Ljubljana je bilo zaznano povečano število zdravstvenih težav, ki so povezani s preveliko uporabo kemikalij v kmetijstvu. Tako so na primer v Mariboru zaznali povečano koncentracijo pesticidov v podzemni vodi, kar je lahko vplivalo na večje število ljudi z alergijami in astmo. To je pokazalo, da je potrebno večji nadzor nad kmetijstvom in uporabo kemikalij, da bi zmanjšali vpliv na kakovost vode.

V zadnjih letih je bilo tudi več incidentov, ko so bile vodovodne mreže v Sloveniji zaraščene s plesnivo in mikroorganizmi, kar je povzročilo nevarnost za zdravje. To je bilo na primer v več mestih v Sloveniji, kjer so bile vodovodne mreže zaraščene s *Pseudomonas aeruginosa*, bakterijo, ki lahko povzroči zdravstvene težave. To je pokazalo, da je potrebno večji nadzor nad vodovodnimi mrežami in večja investicija v modernizacijo.

Za zmanjšanje nevarnosti v Sloveniji je potrebno večje sodelovanje med vlado, vodno industrijo in lokalnimi skupnostmi. Raziskave, ki jih izvajajo na izvorna stran, so pokazale, da bi lahko zmanjšanje nevarnosti v Sloveniji začelo z večjo investicijo v infrastrukturo za čistitev vode in z večjim nadzorom nad kmetijstvom in uporabo kemikalij.

• V Sloveniji je več kot 10 % vodnih virov, ki ne zadovoljujejo standardov za pitno vodo.
• V zadnjih letih je bilo zaznano povečano število otrok z kroničnimi zdravstvenimi problemi, povezani s preveliko izpostavljenosti nitratom.
• Več kot 30 % vodnih vodov v Sloveniji še ni uporabljalo avtomatiziranih sistemov za nadzor kakovosti vode.
• Povprečna koncentracija pesticidov v podzemni vodi v Mariboru je bila 2,3-krat večja od evropskega standarda.
• V Sloveniji je bilo zaznano več incidentov zaraščenja vodovodnih mrež s plesnivo in mikroorganizmi.